Vrste standardnih diod

Aug 12, 2026

Pustite sporočilo

Točkovna kontaktna dioda
Dioda s točkovnim kontaktom je izdelana tako, da zelo fino kovinsko žico (kot je trivalentni aluminij) pripelje v stik s površino polprevodnika (kot je germanij). Visok trenutni tok nato teče skozi kontakt v smeri naprej, da trdno spoji žico in polprevodnik skupaj; kombinacija trivalentne kovine in germanija tvori PN spoj. Na koncu so pritrjeni elektrodni kabli in sklop je zaprt v zaščitnem ohišju. Kovinska žica služi kot pozitivna elektroda (anoda), medtem ko polprevodniška rezina služi kot negativna elektroda (katoda).


Ker je kovinska žica izredno fina, je nastala površina PN spoja zelo majhna, kar vodi do nizke kapacitivnosti med elektrodama; vendar to tudi pomeni, da dioda ne more vzdržati visokih povratnih napetosti ali velikih tokov. Ta vrsta diode je primerna za visokofrekvenčno detekcijo in kot preklopna komponenta v impulznih digitalnih vezjih, uporablja pa se lahko tudi za usmerjanje nizkega toka. Na primer, 2AP1 je germanijeva dioda s točkovnim kontaktom z največjim popravljenim tokom 16 mA in največjo delovno frekvenco 150 MHz.

 

Spojna (območna-kontaktna) dioda
Spojne diode (ali diode s površinskim kontaktom) so oblikovane z ustvarjanjem neposrednega stika med polprevodniki tipa P in N-pri čemer se vzpostavi spoj PN z uporabo dopirnih metod, kot so difuzija, legiranje ali epitaksija.


Spojne diode imajo veliko kontaktno površino PN spoja, kar jim omogoča obvladovanje višjih tokov; posledično so primerni za visokotokovna usmerjevalna vezja ali kot preklopne naprave v impulznih digitalnih vezjih. Zaradi svoje razmeroma visoke spojne kapacitivnosti so omejeni na nizkofrekvenčno delovanje, čeprav lahko delujejo tudi kot kondenzatorji v integriranih vezjih. Na primer, 2CP1 je spojna silicijeva dioda z največjim popravljenim tokom 400 mA in največjo delovno frekvenco samo 3 kHz.

Pošlji povpraševanje
Pošlji povpraševanje